Kot da ni dost, da me v soboto, rahlo zmačkanga, zgodaj zbudijo vestni smetarji in hišnik, ki si je očitno rekel, da je 2 cm visoka trava pa res že absolutno previsoka in je že pred osmo zakurblal tist svoj motokultivatorček - poleg tega pa moram še delat namest da bi ga martinčkou nekje na soncu -, nabašem še na poroko ene, po koloni sodeč očitno velike živine, ki si je za traso do oštarije, kjer se ga bojo do dveh popoldne nabasal k krave (sumim sicer, da so nekateri tut že v cerkev pretihotapl za par štamprlov žganice), izbrala ulico, točno pod mojim balkonom in sem bil deset (10!) minut prisiljen poslušati besno trobljenje zarad katerga mi še zdej, ko izlivam svoj gnev, po glavi zvoni hujš, kot če bi še vedno živel na vasi in bi me lokalni dušni pastir za kazen, ker sem s ponočevanjem zagrešil katerega od ta hudih grehov, prvezal gor na zvonik, direkt na vnebovzetje (če se prov spomnm, je to ta velik praznik, a ne?).
Ma, res ne štekam tega trobljenja…oziroma ga, ampak mi gre zarad tega kvečjemu še bolj na živce. Verjetno gre za to, da se “vsemu svetu” (v tem primeru predvsem meni in ostalim prebivalcem Fužeen) razglasi sreča tistih dveh ubogih par, ampak men se to res zdi čist zgrešeno, glede na to, da vsi dobro vemo, da je vsaj fifti-fifti šans, da ta “sreča” ne bo prav dolg trajala…
Pa brez zamere, vsi poročeni nesrečniki in nesrečnice ;)