Baje, da nič ne pišemo… Da že dolgo ni nič novega na teh straneh. Priznam, sam že dolgo časa nisem spisal konkretnega sestavka, sploh pa ne o (meni) ljubem operacijskem sistemu, Ubuntu Linux. Nekaj vas sicer čoha Tigre in Leoparde (Mac OS X), za ostale pa upam, da niste podlegli Visti. V zadnjem letu dokaj intenzivne uporabe sem uspešno rešil par zagat in svetoval frendom, ki so se odločili za test drive. Kot sem že omenil, vam večina stvari dela iz prve, ampak hudič se skriva v podrobnostih. In po žveplu zasmrdi šele po dnevih, tednih ali mesecih intenzivne uporabe.

Če se na Ubuntu požvižgate, vas bo tale članek na smrt dolgočasil, zato se raje prepustite užitkom novega biserčka na svetovnem spletu … Matt Stone in Trey Parker sta nedavno lansirala South Park Studios, kjer si lahko - po legalni poti in v primerni kvaliteti -, pogledate vse epizode te odlične serije. ComedyCentral je očitno naredil korak naprej. Le kdaj se bodo zganili ostali velikani, kot sta npr. HBO in ShowTime?

Nadaljuj z branjem: Ubuntu: The devil inside…

Če slučajno niste geek wannabe, uporabljate Windowse (za Mac OSX pride del tega posta celo v poštev!) ali pa vam je preprosto vseeno za vaše podatke, vas prosim, da ta post preskočite, kot je dolg in širok… V nasprotnem primeru si utegnete od samega zehanja izpahniti čeljust in kar je še hujše: p4b.nu oceniti kot blog, ki vas ne zanima. Bili ste opozorjeni, zato bom kar začel.

Verjetno ste se že znašli v situaciji, da vam je odpovedal trdi disk, ko ste refleksno spraznili “koš” ali pa samozavestno zbrisali napačno particijo ob inštalaciji operacijskega sistema. Orodja za “data recovery” so seveda na voljo, a delujejo le v določenih primerih, z omejeno funkcionalnostjo, njih uporaba pa vedno vzame preveč časa. Da ne govorim o stresu. Rešitev, ki se jo večina ponavadi posluži, je periodično shranjevanje pomembnih podatkov na druge diske, particije ali optične nosilce. Sem pa tja.

Omenjena metoda ima nekaj resnih pomankljivosti:
a) vse skupaj je skrajno zamudno in kar je še huje - zoprno
b) periode shranjevanja so največkrat predolge (npr. 1x na mesec)
c) če vam lopovi ukradejo računalnik ali vam zgori stanovanje, boste verjetno ostali tudi brez varnostnih kopij

OK, priznam… za zadnjo situacijo je potrebna res velika smola in če vam zgori stanovanje, diploma verjetno ni vaš največji problem. A vseeno.

Nadaljuj z branjem: Backup…

p4b.nu se je uspel znebiti še zadnje tehnične prepreke… Sajt je po novem postavljen na mojem domačem strežniku. Tko, kot je treba - s primernim cache-ingom, mod_rewrite-om, curl-om, itd. In na serverju, kot se spodobi. Ker nobenemu ne mislimo plačevat zato, da je sajt nedosegljiv vsak drug vikend.

Bom pa drzen… Če kdo potrebuje BREZPLAČEN web hosting na LAMP konfiguraciji, naj mi pošlje e-mail, pa se bomo zmenili. Nič ne obljubljam, ampak tut nič ne računam, za razliko od nekaterih. Kje je catch? Ne vem še.

I might ask you for a favour one day… ;)

Bal sem se, da bom na Ubuntu pogrešal Adobe Audition… Pa ga ne, saj ga Grip (+ CdParanoia) in Audacity več kot odlično nadomestita. Prvi kos programja lahko hkrati rip-a (snema s cedeja) in kodira .flac (ali .ogg, .mp3), integrirana knjižnjica za CdParanoio pa poskrbi, da je prenos zvoka oprimalen, zjahanemu CD pogonu ali poškodovani CD plošči navkljub. Kodirane fajle nato samo še kopipejstamo v Audacity, naredimo normalizacijo, exportamo v mp3 in smo gotovi.

Rezultat je nov podcast! :)

Mogoče je zdaj končno čas, da prenehate s piratiziranjem programske opreme.

Linux ni nič novega, a se ga je v vseh letih RedHat-a, Suse-ja, Mandrive in bognedaj Slackware-a oprijel sloves operacijskega sistema za geeke. Developerje. Tiste debele, s špegli in čudnim smislom za humor, ki govorijo nerazumljivo mešanico angleščine in materinščine. Skoraj upravičeno. No, določen del te čudne populacije je sčasoma dojel, da so enostavne stvari kul. Da je pomembno, kako stvari izgledajo in kako se obnašajo. Da je miška za povprečnega uporabnika nekaj samoumevnega, zvok in grafika takisto. Rodili so se grafični vmesniki (desktopi), naredile so se prve ikone, izpopolnjevala so se inštalacijska orodja, pisali so se gonilniki. Leta in leta… Nato pa so pravi ljudje prevzeli vajeti pravih projektov in naredili definitivno najboljša distribucija Linuxa za t.i. power userja (več o terminu kasneje) doslej. Rezultat je Ubuntu - Linux for human beings.

Nadaljuj z branjem: Look the other way…