Pred kratkim videl dva huda filma, El Laberinto del Fauno in pa The Science of Sleep. Respect in petka modelom, ki znajo svojo bolano domišljijo tko kreativno pretočit na filmski trak. Michel Gondry, ki je zaslužen za drugo-omenjenega, je itak personal favourite že odkar sem videl njegove videospote za Chemical Brothers, Beck-a, Kylie Minogue, Daft Punk,…Tip res obvlada svoj posel, ni druge. Se mi zdi da mu, kar se tiče spotov, v zadnjem desetletju nihče ne pride niti blizu - njegova kombinacija odbite ideje, dovršenega storytellinga ter mojstrske režije in camera work-a je povsem unikatna. Tudi ostali režiserji so enoglasni: “Michel is always the one who does it first.”In pol še iz Jima Carreya v Eternal Sunshine of the Spotless Mind iztisne skoraj tak performance kot ga je Tarantino povlekel iz old Johnnya (Travolte namreč) v palp fikšnu! Majstore.
Kaj se je še dogajalo zadnje dni? V četrtek sva s Sisto vrtela v K4 po koncertu in predstavitvi nove (prve) plate domačega McLarna in spremljevalne skupine. Jah, mladci kar znajo igrat, štimunga sama pa je po mojem skromnem mnenju daleč od kakšnega presežka. Ampak vseeno big up za mal drugačen sound od ostalih klukcov na domači glasbeni sceni. Vrtet pa naju je drgač povabil lastnik enega zanimivejših record shopov v Ljubljani - Koromandije, ki je luštno pozicionirana na Gallusovem nabrežju in kjer človek lahko brska med pestro ponudbo t.i. world music pa tudi nebrojem bolj elektronskih žanrov.
Aja, pa dons se grem končno ostrižt!

Aiit