Brez odvečnega gobcanja, tole so filmi, ki so se mi po preletu programa zdeli vredni ogleda. Seveda vem da se bo zgodilo to kar se zgodi vsako leto, namreč da bom na koncu videl dva ali tri, če bom imel srečo…

In the Valley of Elah - Paul Haggis (Crash, Million Dollar Baby) se vrača s še enim “oscar material”…

This is England - tega sem že uspel doma pogledati do polovice; tragikomična zadevščina z neverjetnimi angleškimi facami (where do they get them?)

You, the living - zadnji film švedskega auterja Anderssona, na festivalu se sicer vrti njegova retrospektiva.

Belle de jour / Belle toujours - dve klasiki, najprej Bunuelova iz šestdesetih s prelestno Catherine Deneuve in še de Oliveirov hommage, oz. nadaljevanje z istimi liki.

I served the king of England - Novi film češkega mojstra Jiri Menzla.
Sem fan češke kinematografije, Menzla še prav posebej in tale mi ne bo ušel.

Boarding gate - francoski nu-noir s kultno Asio Argento, i liked what i read.

12:08 East of Bucharest - letos je veliko romunskih filmov, ki jih vsaj jaz na splošno ne poznam preveč dobro, tale obeta solidno post-tranzicijsko zabavo.

Premonition - še en francoski komični eksistencjalc, zanimiv se mi zdi, ker oni pač znajo operirat znotraj teh okvirjev (npr. Jeunet).

Glory to the Filmmaker - Takeshi Kitano raziskuje, dekonstruira in ponovno odkriva svoj filmski jaz. What’s not to like?

California Dreamin’ - tale film je že nekaj časa dostopen internetnim piratom, ker spoštujem zakonodajo, ga nisem dolpotegnil, se mi je pa definitivno zdel vreden ogleda. Mislim, romunsko-ameriško-španska koprodukcija z Armand Assantejem?!? Are you f… kiddin’ me, kdo pa tega ne bi hotel gledat?

Free Floating - ruska obešenjaška, malomestna pripoved v kateri se nič kaj dosti ne zgodi. Jap, rad mam take filme.

Empties - film ustvarjalcev Kolje, zdi se mi, da najbolj gledanega češkega filma ever. Verjetno vredno ogleda.

The Hunting Party - načeloma sem skeptičen, ko slišim za hollywoodsko produkcijo, ki se dogajajo v Sarajevu in whatnot, še posebej če v njej nastopa Richard Gere. Ampak tale se pa celo sliši zabavno…

The Mourning Forest - Japonska feel-good elegija, sodeč po prebranem. Plus nagrada v Cannesu.

Dance Party - kaj pa vem, včasih znajo bit ameriški neodvisni filmi prava odkritja. Letos imajo celo svojo kategorijo, tako da upam da se bo našel kakšen spodoben.

The Trap - še srbska različica nu-noirja, v postmiloševićevem Beogradu.

Paranoid Park - Gusu van Santu spet dogaja. Po opisanem mi tale film deluje kot izdelek Larrya Clarka. I’m interested.

Terror’s Advocate - Kdo je človek, ki je pred sodiščem branil Pol Pota, Mao Cetunga, Slobodana Miloševića, Sadama Huseina, Carlosa, Klausa Barbieja?

Exiled - stilizirana, johnwoojevska gangsteriada via Johnnie To. Spet nekaj kar bo lahko kopiral Tarantino.

Cargo 200 - v izboru je zato, ker sem dojemljiv za filme, ki jih je težko predalčkat.

Fay Grim - Hal Hartley, need I say more? Ok, gre za enega zanimivejših ameriških neodvisnih režiserjev, tole pa je ne-čisto-pravo-nadaljevanje njegovega filma izpred cca. 15 let (glavno vlogo ima ženska, ki je v prvem filmu zgolj fusnota).

Control - biografija Iana Curtisa, pevca legendarnih Joy Division. Režiral je A. Corbijn, sicer guru videospotov. Po mojem, a must see.

The Man From London - ne vem, res ne vem. Lahko da gre za čisto mojstrovino, al pa tudi ne.

Gardens in Autumn - zadnji film Otar Iosselianija, ki so mu tako kot Švedu Anderssonu pripravili retrospektivo. Sumim, da mi bo (oz. bi mi bil) film zelo všečen.

2 Days in Paris - Film režiserke/igralke J. Delpy, ki se bojda navezuje na, oz. nadaljuje zgodbo dveh Linklaterjevih filmov v katerih je igrala s Ethanom Hawkom - Before Sunrise in Before Sunset. Verjetno bolj za parčke and such.

The Darjeeling Limited - tut če jim projektor požre trak in gre vse skupi v tri punklce, ste lahko prepričani, da bom tale muvi slej ko prej videl. Gre za novega Wesa Andersona, katerega slineč fan sem odkar mi je pred oči prišel The Royal Tennenbaums.
Čak, čak, a ni tko, da se filme da dobit tut tko, zastonj, na enmu interwebu al kako se že reče…

Day Night Day Night - še en izvenžanrski izdelek, ki je obenem že kar preveč aktualen.

London to Brighton - pravijo, da gre za enega najboljših prvencev na angleških tleh v zadnjem času. Pa že…

Analog Days - ne, film nima nobene veze z muziko, če se je kdo vprašal. Gre za navaden film o navadnih ljudeh z navadnimi problemi. Zato bo kar primeren za zaključek seznama.