Huh, skoraj bi se mi utrgalo danes, malo je manjkalo pa bi še kakšen dan ostal v Londonu. Pa tako sem si že želel spizdit domov (sorry Tina, še enkrat hvala za gostoljubje). S Piškotom bi skoraj zaglavila na letališču, RyanAir me ne vidi več. Doplačilo snemalne opreme in fotiča je stalo 130 funtov, kar je za 30 evrov več kot povratna karta za dva. Mamicu jim… Zaradi jebade z računi bi skoraj zamudila avion in tle bi se mi pa odf…. Recimo Tisi ni zneslo in more revca še en dan viset v Londonu. Jeba…

London je bil za moj okus čist preveč. Preveč ljudi, preveč drago, nobenega feelinga da je poletje, cajt dopustov, kot na primer tulele v prazni Ljubljani… Mmmm, nice… Zbil sem mucho denarja, sem ponosen lastnik parih novih plat in ogromne kolekcije Hitchcockovih filmov in dveh parov usranih spodnjih gat (Brixton gives me the creeps ;). Islandija je bila dojaja, lepo ku šus, Piško je poslikal ampak fotk ne bo še neki cajta, ker jutri pičimo v Piran se učit na filmsko kamero kakšen šot prtegnt… Sicer smo delali vse dni, vendar je bil vseeno bolj dopustniški občutek, šli smo en krog, videli smo Gejzir, slap Gulfoss pa en u iber lep nacionalni park, furali smo se z ladjo po največjih valovih, kao Whale watching. Guess what, kitov nismo videli. Škoda. Aja, tam so vsi polni, takih in toliko jeepov še v življenju nisem videl pa jih je revčkov prebivalcev le ene 350 tisoč. Vsak drugi avto je huge american way jeep plus v Reykjaviku uboščki živijo v skromnih hiškah z pogledom na morje. Bogi… Torej, ko pridemo nazaj, kolekcija fotk Islandije in Pirana, do takrat pa slika posneta ob 23:30 na najdaljši dan na Islandiji:

@ Kruh, tam sončni zahod traja 4 ure. Fotkaš lahko do onemoglosti, na koncu se ti zmeša in greš domov. Tip kar noče zaiti.