Dragi soimenjak! Svetujem, da se izogibaš političnemu mešanju dreka, čemur smo bili danes priča na Studio City. Igri očitno nisi Kos.

Tvoje ministrstvo je verjetno še edino, nad katerim ne divja razbesnela nevihta. In prav je tako, saj povečini delate dobro. A če boš še naprej drezal v komisijo za preprečevanje korupcije, ti svetujem, da si poiščeš velik dežnik. Začelo se bo s cariniki.

Danes na štiriindvajset ur:
“Gledališke predstave, v katerih se kadi, niso v vzor mladim, obiskovalci pa so izpostavljeni pasivnemu kajenju.”

Majda, povej!

Pred kratkim me je v enem izmed pariških muzejev totalno očarala razstava (pretežno) črno-belih fotografij in me spodbudila k poglabljanju in izpopolnjevanju znanja s področja fotografije.

Avtorica prve razstave je bila Martine Barrat, Francozinja, ki je večino svojega življenja preživela v New Yorku, kjer je tudi posnela svoje najimenitnejše fotografije (te so bile razstavljene v omenjenem muzeju). Razstavljene fotografije so prikazovale blišč in bedo vsakdanjega življenja temnopoltih Američanov v nekaterih najrevnejših soseskah tega mesta. Še posebej zanimive so bile fotografije mladih boksarjev (tudi kasnejših prvakov), posnete po številnih športnih prizoriščih v Harlemu, South Bronxu in drugod, pričajo pa o življenju teh boskarjev, razmerah, v katerih so trenirali, njihovih medsebojnih odnosih ter občutkih v pričakovanju dvoboja.

Primeri:

Te in mnoge druge fotke si lahko ogledate tukaj, sicer pa je v njeni dokumentirani zbirki del z naslovom Do Or Die Martin Scorsese v uvodni besedi zapisal: “These are gorgeous, strong photographs and no matter what you may feel about them, they reflect the one thing that remains sadly true of survival: Get angry and stay angry and fight your way out. What else did you expect?” Res hudo in izredno čustveno.

Druga omembe vredna razstava pa je pripadala gospodu, ki sliši na ime Larry Clark. Večina folka ga pozna po njegovem kontroverznem filmskem režiserskem prvencu Kids, no, v resnici pa se je pred filmsko kariero večinoma posvečal fotografiji. In to ne potopisni, pač pa je bila njegova specializacija fotografiranje ekscesov, ki so jih on ter njegovi kolegi uprizarjali ob besnem uživanju metamfetamina. Vse to se je večinoma odvijalo v njegovem domačem kraju, po katerem je poimenoval tudi svojo prvo zbirko teh fotografij, torej Tulsa. Šokantno.

Ostale fotke over here.

Drugače pa še nekaj postcard posnetkov Pariza, če že koga zanima… avtor yours truly (+ ene par Ireninih). Cheeerz!

even think about it!

Zdaj je čas, da ti in tvoja gospoda pojeste, kar ste zakuhali. In ponovno… trenutne razmere v državi, ki vam otežujejo delo, ne smejo biti vzrok za odstop. Ker so zgolj posledica vašega vodenja.

Be a man, deal with it.

OK, zdej mam pa dost… če tole ni delo organiziranega kriminala, sem jaz Branko Grims!

Posneto danes okoli 12h pred ljubljanskimi žalami.

… oz. klin se s klinom zbija. Celotna štorija je že tako kompleksna, da ji komaj sledim. Nedvomno bomo naslednje leto priča pravemu političnemu spektaklu!

Let me get some popcorn… :)

Casablanca - El Jadida - Essaouira - Marrakech - Ouarzazate - Fes - Casablanca

Casablanca

El Jadida

Essaouira

Marrakech

Pot iz Ouarzazata v Fes

Fes

Mislim, da sem peščici ljudi dolžan opravičilo. Svoj Facebook račun sem včeraj deaktiviral (izbrisati ga itak ne morem), a se nisem “dostojno” poslovil. Zato bom to storil sedaj: “nasvidenje v naslednji vojni”. Facebook sem izkoristil samo za test drive… preizkusil, naučil in odšel.

Predvidevam, da je za vse skupaj spet potrebna razlaga. Večino verjetno zanima, kaj Facebook sploh je, peščica medmrežno osveščenih pa se verjetno sprašuje, čemu taka radikalna in neobičajna poteza. Začnimo na začetku. Social networking je “fenomen”, ki ga je Internet postavil v ospredje Web 2.0 koncepta. Zavedam se, da je zadnji stavek več kot čuden, a ga bom kljub temu pustil pri miru. Laično bi ga lahko razložil nekako takole: bistvena lastnost sodobnega Spleta je povezovanje uporabnikov na vse možne načine z uporabo aktualnih tehnologij in aplikacij. Žal mi je, a bolj preprosto ne gre. Lahko ga, seveda, preberete še enkrat in optimistično nadaljujete z branjem.

Nadaljuj z branjem: about : facebook…

To je zdaj praktično že jasno. Danilo ali Mitja, meni je vseeno - v naslednjem krogu bom volil enega od njiju. Presenetil me je Plemeniti baletnik s puškomitraljezom, saj je dobil zaskrbljujoče veliko podporo. Očitno je res, da je pri dobrem retoriku praktično vseeno, kaj govori.

Hehe, tole izgleda pa… hm… vse prej kot dolgočasno. :) Več fotk je na povezavi pod slikcami…

Klik!
p.s. Thanks, Paul. We love your over indulgance ;)