Beta verzija Gromke Ptice že omogoča sinhronnizacijo z Guglovim koledarjem. Blazno uporabno.

Okej, grem spat, je bla res dolga noč v Šterki, Heartless crew kr niso hotl nehat… Ampak je blo zabavno rolat s Siletichem, za spremembo.

Tina… naslednjič, obljubim :)

Medtem, ko ostali del ekipce moči štumfe po ljubljanski plundri, se jaz veselo sprehajam po precej nenavadnem (vzhodnem) delu Londona, imenovanem Docklands oz. Isle od dogs. Prvi del dneva sta mi družbo delala še serverja, očitno prestrašena nad selitvijo v nov datacenter, saj sta bila dobršen del poti bolj ali manj tiho. Po dolgem sestanku in ganljivem poslavljanju sem se odločil še za sprehod po londonskem tehno parku. Ta del mesta ima bojda največ datacentrov v celotnem UK-ju, nima pa nenavadnega samo imena, tut zgleda… hm… mal smešno. Ko da bi zmešu New York, Benetke, Amsterdam, čez vse to pa napelju vlakc.

Šibam še po plato ali dve, pol greva pa s Tino neki pojest. Lejtrz…

Ognjena lisica ima veliko skritih bonbočkov, ki se jih hitro navadite in nikoli ne pozabite. Izpostavil bom tri, ki si glede na moje surferske navade pogosto sledijo v spodnjem zaporedju in lahko v kombinaciji prihranijo kar nekaj časa.

1) Web Search
Za hitro iskanje po Google-u pritisnete CTRL+K, vpišete iskalni niz in pritisnete Enter. Seveda pod pogojem, da je Google v orodno-vrstičnem iskalniku že izbran - v nasprotnem primeru ga lahko poiščete s CTRL+gor ali CTRL+dol.

2) Text search
Če na trenutni strani iščete določeno besedo ali besedno zvezo, preprosto začnete s udrihanjem po tipkovnici, z F3 pa skačete med zadetki. Na CTRL+F lahko tako v večini primerov kar pozabite, razen če imate kurzor na formi, kar je seveda jasno, kot pes teče.

3) Back button
Prejšnjo stran lahko hitro odprete v novem zavihku tako, da s srednjim miškinim uhljem pritisnete na Back button. Če npr. Googlate in vam trenutni zadetek, na katerega ste kliknili s polno mero zaupanja, predstavlja samo pol zgodbe, si rezultate iskanja ponovno prikažete v novem zavihku in poiščete naslednjega kandidata. Boljši način je seveda uporaba srednjega uhlja po defoltu.

Bal sem se, da bom na Ubuntu pogrešal Adobe Audition… Pa ga ne, saj ga Grip (+ CdParanoia) in Audacity več kot odlično nadomestita. Prvi kos programja lahko hkrati rip-a (snema s cedeja) in kodira .flac (ali .ogg, .mp3), integrirana knjižnjica za CdParanoio pa poskrbi, da je prenos zvoka oprimalen, zjahanemu CD pogonu ali poškodovani CD plošči navkljub. Kodirane fajle nato samo še kopipejstamo v Audacity, naredimo normalizacijo, exportamo v mp3 in smo gotovi.

Rezultat je nov podcast! :)

Mogoče je zdaj končno čas, da prenehate s piratiziranjem programske opreme.

Linux ni nič novega, a se ga je v vseh letih RedHat-a, Suse-ja, Mandrive in bognedaj Slackware-a oprijel sloves operacijskega sistema za geeke. Developerje. Tiste debele, s špegli in čudnim smislom za humor, ki govorijo nerazumljivo mešanico angleščine in materinščine. Skoraj upravičeno. No, določen del te čudne populacije je sčasoma dojel, da so enostavne stvari kul. Da je pomembno, kako stvari izgledajo in kako se obnašajo. Da je miška za povprečnega uporabnika nekaj samoumevnega, zvok in grafika takisto. Rodili so se grafični vmesniki (desktopi), naredile so se prve ikone, izpopolnjevala so se inštalacijska orodja, pisali so se gonilniki. Leta in leta… Nato pa so pravi ljudje prevzeli vajeti pravih projektov in naredili definitivno najboljša distribucija Linuxa za t.i. power userja (več o terminu kasneje) doslej. Rezultat je Ubuntu - Linux for human beings.

Nadaljuj z branjem: Look the other way…

Gospodiča z dotičnim imenom verjetno ne poznate… No, tut jaz do letošnje Net konference še nisem slišal zanj, na kraju dogodka pa me je njegovo predavanje - strateško umeščeno kot zadnje pred podelitvijo nagrad za spletno odličnost -, precej navdušilo. Tipo ma hudo službo in še hujše ideje - BBCjeva Radio 1 in 1Xtra poskuša z uporabo najnovejših broadband tehnologij in Web dva.nula koncepta čimbolj približati uporabnikom, seveda z nekim prijaznim poslovnim modelom, ki pa namenoma ostane v ozadju. Fun comes first!

Feature, ki me je navdušil, in bo na webu nekje do poletja, je ibrkul podcast player za njihove radijske oddaje. Omogočal bo tag-anje posameznih odsekov, njihovo rezanje in dodajanje opisov posameznim delom. Tracklista, ki jo uporabniki sami ustvarjajo direkt na webu in je embeddana v sam podcast! Ful koristno za vse, ki muziko iščemo po radio show-ih… Tako bo možno na playerju poslušat (in naprej abuse-at) samo tiste delčke dolgih oddaj in mixov, ki so nam res kul, iskati po njihovih avtorjih in podobno.

Drugo idejo, ki je zahtevala malce drugačen pristop, pa so izvedli lani na Radio 1’s Big Weekend eventu. Vsi, ki ne poznate špila Second Life,… naj pri tem ostane. :) Gre za blazno popularno simulacijo vašega alternativnega življenja, v živo, prek interneta, s hm… recimo temu čudno, grafiko. V špilu so za eno leto najeli otok in na njem postavili identičen stage, kot v mestu Dundee, kjer je potekal resnični mini-festival. Vsako leto seveda izberejo kakšno zakotno angleško mestece in navade prebivalcev za vikend obrnejo na glavo. V pravem in navideznem svetu je event seveda potekal istočasno in v ključnem momentu se je na odrskem platnu (resničnega šova) pokazalo nekaj tisoč navideznih privržencev iz Second Life-a in obratno - tistim pred računalniškimi monitorji so prikazali live video feed iz koncerta. In so se gledali en drugega…

Višek tehnološke perverzije, ki me kar malo rajca. In zato se mi zdi Daniel totalno cool.

Verjamem, da je veliki večini bralcev, in seveda bralk, spodaj napisano že lep čas kristalno jasno in s pridom izkoriščajo vse potenciale Web dva.nula koncepta, pa vseeno. Dobil sem par vprašanj, na katera nisem znal odgovoriti preprosto, enostavčno, zato bom poskusil zapisati odgovor v odstavku ali dveh. Vse, ki tole že vse veste, pa pozivam, da dopolnete članek še s kakšno bistroumno vrstico med komentarji. Skušal se bom osredotočit na uporabno stvar cele zadeve - konkretno, tegale pejdža - s čimbolj razumljivim izrazoslovjem, primernim za ne-bloggerje in ne-računalničarje, kjub temu, da nisem ravno čisto prepričan o vašem obstoju. ;)

Predpostavil bom, da za surfanje uporabljate Ognjeno lisico (a.k.a Firefox) in za branje mailov Gromko ptico (a.k.a Thunderbird). Muziko vam svira WinAmp. Za vse naštete programe obstajajo tudi alternative, ampak koncept ostaja enak. Dodate link na pravo mesto in špila.

Nadaljuj z branjem: Concept change…