Očitno je Warp presodil, da novi album angleškega IDM božanstva Autechre ne bo ubežal leaku.

Včeraj so tako na njihovi štacuni z digitalno muziko, bleep.com, svetu ponudili hudo težko pričakovani Quaristice. Na bleepu lahko tudi poslušate vse komade (z nadležnim pavziranjem vsako minuto). Sicer pa datum izida cede in vinilnih varjant ostaja nespremenjen, 3.3.2008.

Prvih 1000 hardcore fenov/ljudi, ki ne vejo kam z denarjem si je lahko naročilo tudi dobrih 44€ vredno omejeno izdajo albuma z dodatnim cedejem, polnim ekskluzivnega materjala in od TDR zdizajnirano plehnato škatlo. Jeeeeeeee! (ja, sem med njimi. reven bom.)

Torej, album je zunaj, po prvih štirih poslušanjih se mi zdi fantastičen, bistveno bolj se mi dopade kot Untilted.
Ampak, tole je Autechre in če se izkaže, da album ni vreden vsaj stotih poslušanj, bo ocena bistveno slabša.

Quaristice toplo priporočam, v vsakem primeru pa bom o njem napisal vsaj še kakšno malenkost pred nastopoma Autechre v Zagrebu (12. marec) in Grazu (13. marec).

… pred nevihto. Bliža se naš prvi rojstni dan in priprave za slavje so v polnem teku.

A bo party?
- Ja.
Kdaj?
- V drugi polovici februarja.
A v Subu?
- Itak.
A dejte no … kdo pa pride?
- Eee … ne povemo. Še. Zaenkrat samo tole: One for the money, two for the show!

Stay tuned.

V nedeljo sva se vrnila iz Francije. Zgodilo se je, kar se zgodi vsakih par let (pet v mojem primeru, če sem natančen). Namreč, ko smo prišli v Les2Alpes, je divje padal sneg, naslednji dan pa “šajba”, nič vetra in par deset centi novega snega. Sledili so dnevi, ko je ponoči zapadel nov sneg, naslednji dan pa sonce in nekaj (včasih tudi precej) vetra. In powder. Povsod. Bolnica. Do petega dneva, ko sem se v Snow parku razsul (na ravnini! …grrrr…), ampak sem danes zvedel, da so k sreči rebra cela.

Vredno svojega denarja in dolge, dolge vožnje (17 ur tja, 14 nazaj). Najboljša smuka (borda?) v lajfu. Upam da bo drugo leto enako ali vsaj podobno.

Touch down. V Argentini sonce, poletje, toplo, hudo… We shall enjoy our stay…

Bliža se nastop (pravzaprav kar dva, v naši bližini) dubstep senseia Kode9. Družbo mu bo, kot je v navadi pri njegovih live dj setih, tudi tokrat delal zgovorni Spaceape - sicer znanec poslušalcev Kode9-ovega albuma Memories of the Future in prvega Burial-ovega albuma.

Kode9 sicer poleg DJ-janja in produciranja fura založbo Hyperdub, ki nam je v zadnjih par letih postregla s parimi res hudimi releasi, največ ljudi pa ga pozna kot človeka, ki je “odkril” modela, ki si reče Burial. Kode9 v okvirih dubstepa vedno išče nove smeri, zato je v njegovih setih navadno slišati več vplivov drugih žanrov kot pri večini ostalih uk dubstepperjev.

Iz intervjuja za cool’eh magazine:

How much has the scene grown since you started and how has that affected where you are going musically, if it has at all. Is the rapid growth of dubstep part of why you want to play the contrarian and push against conventions?
Well although the core of the scene is pretty tight, there is certainly a insurgence of people that I feel no musical or intellectual affinity too. I’m not particularly interested in playing the contrarian or reacting against conventions. I would rather just do my thing. It’s just a position I’ve ended up in by default because a small part of the new wave of dubstep audience, with their false impression that because they express their every spasm on an internet forum, think they’re pushing the scene forward, can sometimes put me off the scene as a whole. While I’m still involved in this music, they can fuck off. [laughs]

celoten intervju si lahko preberete tule.

Po mojem mnenju je udeležba obvezna, da pa vam olajšam odločitev, Kode9 mix za revijo Go! Magazine:

Takole pa izgleda, ko Kode9 spusti, sedaj ze legendarni, poison dart komad:

Torej, 1.2.08 Postgarage (Graz) in 2.2.08 Aquarius (Zagreb). Se vidimo!

ps.: kdo ve, kakšen je 2. floor v postgarage? Namreč težko se odločim med Zagrebom in Grazom…

Stran, namenjena posmehu na DJ kulturo i guess… www.loldjs.com. Ene par fotk je kar dobrih…

Yupeee! Zaenkrat le v obliki tega video prispevka na youtubu, v bližnji prihodnosti pa zelo verjetno tudi v obliki novega albuma, ki bo očitno sledil glasbenemu izročilu njegovega predhodnika z naslovom Multiply, definitivno enega izmed top releasov leta 2005. Na posnetku ga baje spremljajo tudi nekateri člani Beckovega koncertnega benda…

Veze na daljavo niso enostavna stvar. Še posebej, ko se poslovita. Na letališču. Ki je, preverjeno, povsem neprimerno mesto za kakršnekoli izlive. Tudi čustvene.

A cela situacija ima seveda tudi svoje dobre strani. Ena od teh je kulturni preskok, ki utegne biti - ako ste količkaj radovedno in znanja željno bitje -, pravi balzam za vašo občo razgledanost. Imate namreč odlično priložnost in motivacijo za učenje novega jezika. Glede na to, da je Prva dama iz Kanade in mi angleščina ni ravno tuja, sem izbral očitno alternativo - francoščino. Jezik ljubezni, pravijo. Hja, s tem se ne strinjam … Po mojem mnenju ima slovenščina, v svoji osnovi, veliko večji romantični potencial. Pozna namreč dvojino. Midva.

Pa bom kar prešel na bistvo, da ne bom preveč osladen. Moj omiljeni pristop do učenja novega jezika je, vsaj v začetni fazi, nekoliko drugačen. Malce nenavaden. A cilja na tisto, kar zares cenim pri človeku: smisel za humor. In verjamem, da ima - v primerjavi s klasičnim načinom -, bistveno prednost pri navezovanju plodnih globalnih stikov. Če je odziv primeren, imava s sogovornikom dobre možnosti, da se “ujameva” na dolgi rok. Pa četudi sva bolj ali manj tiho. Vse je namreč odvisno od reakcije, ki jo sproži spodnja kombinacija. Ta sestoji iz enega od nanizanih stavkov in t.i. punchline-a, ki mora nemudoma(!) slediti odgovoru. Osnovno pravilo dobrega humorja je timing, zato stavek izberem glede na situacijo, ki (v idealnem primeru) nima neposredne zveze s trenutnim dogajanjem, hkrati pa se sogovorniku ne zdi popolnoma neverjetna.

STAVEK 1:
Vaša velika glava mi zastira pogled.
Votre énorme tete bloque ma vue.

STAVEK 2:
Svojo koalo vam lahko prodam za 1000 dolarjev.
Je peux vous vendre mon ours de koala pour un mil dollars.

STAVEK 3:
Vaš pes izgleda zelo bolan.
Votre chien semble tres malade.

… ko sogovornik odgovori, sledi …

PUNCHLINE:
Ne govorim francosko. Vse, kar znam, je ta stavek in stavek, ki sem ga povedal prej.
Je ne parle pas de français. Je sais seulement la phrase que j’ai dite auparavant et celui-ci.

Če sledi smeh, sva praktično že frenda. :)

Zgodba se začne v začetku prejšnjega stoletja. No ja, vsaj zgodba o kateri vem par detajlov. V majhni vasi na Primorskem živi familija Koron, pra-ata Ivan in pra-mati Ivana se vzameta
Mati Ivana ima iz prvega zakona že sina Jožeta, kasneje pa se jima v obdobju 30ih let rodi še 7 sinov. Zadnji je moj nono. Časi so težki, prva svetovna vojna je mimo, v Italiji narašča fašizem in s tem revščina med slovenskim prebivalstvom. Najstrejši Jože in njegov brat France se odločita in postaneta številki v veliki ekonomski emigraciji v Severno in Južno Ameriko med obema vojnama. Kruh odideta iskat v Argentino. Na naslednji sliki ju ni več:

Leta minevajo, vmes se je zgodi 2. svetovna vojna, v Bosni pade Anton Koron, po vojni pa za posledicami vojne umre še pra-ata Ivan. Preživljajo se težko, tako ti v Sloveniji kot onadva v Argentini. Komunikacija med njimi nikoli ne zamre. Nono Koron se po vojni preseli v Ljubljano in spozna nono Koron, s katero ima dva otroka, teto Koron in mojega čaleta. Prav tako imajo naraščaj ostali Koroni, razen strica Bernardina, ki vse življenje ostane sam. Po 30 letih pride čas, da Jože in France, ki sta medtem postal Jose in Francisco, obiščeta Slovenijo in svoje brate.

Srečali so se zadnjič in nikoli več se nista vrnila v Slovenijo. In leta so tekla dalje, čaletu Koronu se rodiva jaz in moja sestra in teti Koron se rodi bratranec Koron. Strejša ekipa pa počasi umira, najprej gre Stanko Koron, za njim umre Bernardin Koron, pa kasneje še Janko Koron in Alojz Koron, vsi v častitljivi starosti. V tem času pride iz Argentine vest, da je od starosti umrl Jose Koron in leta 2004 v hudi prometni nesreči umre še Jelko, nono Koron.

Tako danes od 8 sinov živi samo še 95 letni Francisco Koron in v petek ga grem obiskat. Enkrat sem ga že, 3 leta nazaj. Tokrat gresta z menoj še sestra in bratranec, zadnja generacija. 1 mesec bo kar dosti časa…

Morda vas bo na njuna značilna animacijska dela, posneta s pomočjo stop motion tehnike, spomnil kateri izmed reklamnih oglasov, ki sta jih brata Lauenstein izdelala za korporacije ala MTV in Nike. Vsekakor pa je Balance njun najznamenitejši (in rahlo pozabljeni) animirani film, za katerega sta davnega leta 1989, ko sta pravzaprav šele začela ustvarjati, prejela celo oskarja za Best Animated Short Film. Poseben je predvsem zaradi zanimive upodobitve sporočila, kako sebični in nezmožni kompromisov smo ljudje.

Če bi skrinjo zrinili na sredino in se postavili okoli nje, bi si jo lahko vsi možiclji delili. Tako pa je boj preživel samo eden in še temu ni preostalo drugega, kot nemočno strmenje v skrinjo, ki mu je ostala izven dosega. Statement sta avtorja želela verjetno izraziti na globalnem nivoju, ga pa vseeno lahko zlahka apliciramo v naše vsakdanje okolje.