Huh, skoraj bi se mi utrgalo danes, malo je manjkalo pa bi še kakšen dan ostal v Londonu. Pa tako sem si že želel spizdit domov (sorry Tina, še enkrat hvala za gostoljubje). S Piškotom bi skoraj zaglavila na letališču, RyanAir me ne vidi več. Doplačilo snemalne opreme in fotiča je stalo 130 funtov, kar je za 30 evrov več kot povratna karta za dva. Mamicu jim… Zaradi jebade z računi bi skoraj zamudila avion in tle bi se mi pa odf…. Recimo Tisi ni zneslo in more revca še en dan viset v Londonu. Jeba…

London je bil za moj okus čist preveč. Preveč ljudi, preveč drago, nobenega feelinga da je poletje, cajt dopustov, kot na primer tulele v prazni Ljubljani… Mmmm, nice… Zbil sem mucho denarja, sem ponosen lastnik parih novih plat in ogromne kolekcije Hitchcockovih filmov in dveh parov usranih spodnjih gat (Brixton gives me the creeps ;). Islandija je bila dojaja, lepo ku šus, Piško je poslikal ampak fotk ne bo še neki cajta, ker jutri pičimo v Piran se učit na filmsko kamero kakšen šot prtegnt… Sicer smo delali vse dni, vendar je bil vseeno bolj dopustniški občutek, šli smo en krog, videli smo Gejzir, slap Gulfoss pa en u iber lep nacionalni park, furali smo se z ladjo po največjih valovih, kao Whale watching. Guess what, kitov nismo videli. Škoda. Aja, tam so vsi polni, takih in toliko jeepov še v življenju nisem videl pa jih je revčkov prebivalcev le ene 350 tisoč. Vsak drugi avto je huge american way jeep plus v Reykjaviku uboščki živijo v skromnih hiškah z pogledom na morje. Bogi… Torej, ko pridemo nazaj, kolekcija fotk Islandije in Pirana, do takrat pa slika posneta ob 23:30 na najdaljši dan na Islandiji:

@ Kruh, tam sončni zahod traja 4 ure. Fotkaš lahko do onemoglosti, na koncu se ti zmeša in greš domov. Tip kar noče zaiti.

Tud jaz nisem čepel cel podaljšan vikend doma. V petek smo pekli pujsa (odojka), v soboto sem mel mačka, v nedeljo sva šla s Kovotom na Kamniško sedlo in norela po tamkajšnjem melišču, včeraj je blo pa vroče za znort, tako da smo šli z Janjo in Bratom v Iški vintgar.

Namen je bil prirint do izvira, ker se tja spravljamo že par let. Ampak spet ni blo sreče, smo falil pot in šli proti Krvavi peči, nabral vsak ene 30 klopov in obrnil, ko nismo več slišal vode. Ura je bla že dost, da se je sonce že počas začel skrivat za hrib (to je v Iškem nekje od treh do štirih popoldne), tako da smo se raje obrnil in se kopal v tolmunih na poti nazaj grede. Voda je bila enkratna (beri: prijetno hladna), tako da smo se kar konkretno skopal. Hodil smo pa itak po potoku, tako da so celo moje usrane noge dobile nazaj kožno barvo.

Skratka, super varianta, če je vroče, pa se ti ne da daleč vozit (zaradi časovne/finančne stiske).

Začelo se je v petek popoldan z obiskom mirne Rakitne, nadaljevalo pa z bučnim clubbingom v Mestu. Sobota: housework, Monopoly in trije odlični dokumentarci: Sicko, Deliver us from evil ter Good Copy - Bad Copy. V nedeljskih jutranjih urah sva se prvič srečala s (pol)bratom, ki je za vikend priletel iz Londona… Ganljivo, intenzivno in zelo zabavno. Po hitrem postopku sem uč vrgel še na blog in dodal tale feature. Nato hop v avto, po Kikrja in na Obalo… Kosilo sva pojedla kar med vožnjo, ker se nama je (kao) mudilo. Za današnjo kulinariko sta poskrbela Krpen in Nina, ki sta na Ambrožu pod Krvavcem deployala roštilj in nas prav nesebično pogostila. Frizbi, hladno pivo, lenobno poležavanje na popoldanskem soncu - s primerno glasbeno podlago -, pa so vikend zaključili na najboljši možen način in hkrati posrkbeli za nežen pristanek.

Poletje je. Fajn.

Cabron, ne znoret… :)

Gospodična z vzdevkom “pea” nas je s svojimi off-topic/unrelated komentarji navdihnila tako zelo, da smo tej obliki komunikacije posvetili posebno sekcijo v stolpcu na desni, pod komentarji.

Dajte si duška :)

zadnji izpit na faxu.

Slava mu!

Včerajšnji Cuba libre frenzy se je manifestiral v prijetno omotičnost, ki me bo očitno spremljala še dober del petka.

Preden pa grem pa še spot, ki se ga obljublja že 100 let. Zrežiral ga je Gary Shore, sproduciral Di:vision, še par tehničnih podatkov:

Executive producer: Rok Bukovec
Producer: Tomaž Čretnik
Director: Gary Shore
D.O.P.: Simon Pintar
Assistant director: Jure Matjažič
Styling: Katja Rosa
Make up: Saša Godejša
Edit: Anže Koron, Jure Matjažič
Stop motion and compositing: Teo Rižnar, Gary Shore, Urban Vučer, Sašo Šeruga
3D background: Žiga Pokorn

Še 3 ure do prvega aviona, iz Maribora v London, 4 ure jebade od enga letališča do drugega in potem Iceland. Adios…

Na Digg-u sem našel link do galerije na Flickr-ju, v kateri so slike obiska muzeja kreacionizma v Kentuckyju. Kera ogromna kepa sranja je pa to, človek težko verjame.

Ko sem gledal slike in bral komentarje, me je razveselilo vsaj to, da zna vsaj večina folka razmišljat s svojo glavo in stvari niso tolk črne, kot če gledaš samo fotke. Pa še nasmeju sem se, ker kšni komentarji so res duhoviti.

Ker je bila za spremembo vremenska napoved ugodna, pa tud zjutraj je zgledalo precej lepo, sva šla z Janjo na krajši izlet v borovniški Pekel. To je ozka soteska, ki vsebuje 5 večjih slapov in cel kup tolmunčkov. Ker je vse skupaj locirano v gozdu, prisotne pa je tud precej vode, je rezultat prijeten hlad, ki je v tejle predpoletni sopari prišel zelo prav.

Do vrha soteske se pride v dobre tričetrt ure, čeprav je označeno, da naj bi se hodilo 2 uri. Najprej mi ni šlo v glavo, od kje jim ta čas, potem sem pa nazaj grede videl 5 precej obilnih starejših dam in mi je hitro vse postalo jasno.

Še par fotk…

Popoldne sta se oglasila Brt in Cabron na kosilo, ker je blo treba pojest jurčke, ki sva jih z Bratom najdla v soboto, ko sva šla mal bluzit po gozdu. Bli so izvrstni. No, tud kralj živali ni bil švoh.

Pa se je zaključila saga o spotu za momce iz Anglije, trajalo je blazno dolgo časa in vmes smo naredili še par drugih stvari. V petek smo recimo snemali nov spot za Bosanca pa Nipiča (proper naslednika Korado in Brendija :)), nekaj je o tem Doroteo že pisal na svojem blogu. Tam se najde tudi par fotk, meni jih mofo Piško še ni poslal in tudi Dohoteo je pozabu name, bastard. Jebi, pa ne bo fotk, ker se naslednji teden nimam cajta s tem ukvarjat, hm, ne bo me v Sloveniji, ker grem snemat enga mojstra na Islandijo. Jeap, zna bit mraz… In drago k svina. Po Islandiji pa še par dni Londona. Slike sledijo ko pridemo nazaj, če bo Piško blagovolil met pet minut cajta in mi poslat kakšno fotko. Kaj še? V soboto je bila na MTVju premiera novega spota Leaf-Fat, posnetega live v Mariboru, Doroteo je dežurni krivec za montažo spota.

Tole pa je official Making of spota za Slaves To Gravity, Di:vision produkcija, posnel pa zmontiral sem ga jaz, spot pa tule sledi enkrat po tem ko oficialno štarta v Angliji in ko dobimo zeleno luč da ga poknemo na internet…

Pa še en non official video sestavljen samo zato, da vidite kako je potekal proces od začetka do konca, kako se je Gary pripravil, kako smo zmontirali prvo verzijo, zakaj Doroteo ni spal 9 dni in kako se je final spremenil od ideje do končnega izdelka…