Simon Green (kakor je v resnici ime opičnjaku) se je prvič resno predstavil javnosti z albumom Animal Magic, izdanim pri brightonski založbi Tru Thoughts. Strupeni jeziki bodo trdili, da je bil za uspeh albuma, bolj kot sama kvaliteta glasbe, zaslužen takratni trend, ko so se slinile čeljusti nad vsem čemur se je dalo prilepiti oznako chill. Eh, what are you gonna do… No, chill out je že zdavnaj požrl samega sebe z neštetimi kompilacijami in medijskim pompom in je danes zanimiv le še za najbolj hardcore pivce koktejlčkov na hotelskih terasah in kao-trendi barčkih, medtem ko je bila Bonobova prva plošča le del njegove glasbene evolucije. Kakorkoli, Animal Magic je bil prodajni uspeh, takrat mali Tru Thoughts tega ni zmogel pohendlat, zaradi česar je distribucijo prevzela legendarna londonska založba Ninja Tune, za katero Bonobo še danes pridno vijači knofe in klika po laptopu.

Da pa ni samo odličen producent, temveč tudi nadarjen glasbenik, je pokazal na naslednjih izdajah za omenjeno založbo. Po izidu drugega albuma Dial M for Monkey, kjer je ponovno vse inštrumente odigral, posemplal in sekvenciral sam, je okoli sebe in svoje bas kitare zbral skupino nadarjenih glasbenikov ter se podal na klubske in festivalske odre po Otoku…, aja, vmes so v domačem studiu z majhnim občinstvom (kolegi…) posneli še kul Live EP, na katerem so se poigrali s štirimi Bonobovimi zimzelenimi melodijami. V živo se organska in mnogoplastna produkcija Simona Greena, ki od nekdaj zavrača tradicionalno uporabo samplerjev, odpira novim možnostim.

Treba pa je povedati še par besed o solo nastopu Bonoba, konec koncev ga bomo v taki vlogi videli šestega aprila v Ljubljani. Kdor misli, da bo to parti, kjer bo en zateženc klikal po laptopu, mal obračal gumbe na mešalki in zraven pazu da se ne bo porezal s faderjem, to agonijo pa bo spremljalo deset prklanih ljudi, ki bodo brezvoljno pohal travo nekje ob robu, se moti in je navaden ignorant.
Simon se hvala bogu ni dal ujeti v tisto ‘laid back/chill’ kategorijo in vrti predvsem dancefloor oriented musko. Kar pomeni eno hudo dozo broad beatov – hip hop, broken, đezi, fanki, letin, soulish – če boste pridni, bo morda navrgel celo kakšen d’n'b-jčič.
Naj dodam še, da sem ga ne tako dolgo nazaj slišal vrteti gor v Gradcu in da je raztrgal. Celo Avstrijci, ki ga pregovorno ne gruvajo, so se razživel.
Bugger the lounge, let’s dance, pravjo o njegovih nastopih; fuck yeah pravim jst.

Po taki kilometrini se ni za čudit, če s(m)o ljudje od njegove nove plate, ki je bila napovedana za konec leta 2006, pričakovali nič manj kot pure gold.
Tretji dolgometražni plošči je naslov Days to come. Ne da se mi naštevati pridevnikov, verjemte mi, da je vredna posluha. Če pa ne verjamete meni, verjemte Gilesu Petersonu, ki jo je razglasil za plato leta. Če je ta plošča napoved kaj lahko pričakujemo od dear old Simona v prihodnosti, potem ste lahko mirni – leto 20xx, ko izide Bonobova nova plata, bo premoglo vsaj en vrhunec.

In evo za pokušino:

Days to come
Bonobo - Nightlife feat. Bajka
Bonobo - The Fever

Dial M for Monkey
Bonobo - Pick Up
Bonobo - Flutter

Live Sessions EP
Bonobo - The Plug
Bonobo - Dismantling Frank

Animal Magic
Bonobo - Kota

Vem da je blo teh Chuck Norris forc že malo morje ampak tle je video interpretation…. By the man himself…

Že nekaj časa (od meni prvič slišane omembe koncepta Web 2.0) poznam page Digg.com, samo ga nisem nikoli kaj dost resno jemal. Potem je pa zadnjič naneslo, da je blo mal preveč časa, pa sem šu pogledat. Zelo zanimiva zadeva. Če kdo še ne pozna, je to nekak user-generated-web-cajtng. Se pravi, uporabniki submitajo štorije iz svojih blogov/page-ov/on-line cajtngov/itd. In vsaka zgodbica ima zraven ikonco “Digg it” in število klikov na to ikonco. Se pravi, če mi je prispevek všeč, kliknem na “Digg it” in prispevek dobi višji rating.

Kar sem hotu povedat, je pa to, da sem opazu, da se poleg ful zanimivih člankov pojavlja veliko prispevkov, ki ti v 7, 10, 12 ali 15 korakih pomagajo do boljšega življenja / več seksa / več dnarja / bla bla bla.

Nekaj primerov:

• 10 More Ways to Make YOUR Life More Meaningful
• Ten Ways Being a Geek Makes You More Attractive
• 10 Things You Never Knew About SEX
• 5 Common Exercises You Should NEVER Do
• 10 Reasons You Aren’t Rich
• 8 Ways to Get Venture Capital Attention from Guy Kawasaki
• 16 things it takes most of us 50 years to learn

Nekateri od teh nasvetov so res zabavni, nekateri pa se v to svetovanje spuščajo čist zares, mogoče preveč, če jih kdo v resnici resno jemlje. No sej, vedno obstaja opcija, da ne klikneš na link.

Drugač pa big up za Digg.com - countless hours of fun.

Bliža se čas, ko bo delovno ljudstvo moralo oddati napoved dohodnine za 2006. To je cajt, ki nas ga večina državljanov ne mara prav preveč (Besso bo sploh živčno trznu ob besedi davki), ker je vedno tko, da ob izračunu zveš, da boš mogu plačat več kot bi hotu. Jebiga, nimamo še otrok, delovne dobe in podobnih bonusov.

No, ker smo pa računalniško pismeni, bomo dohodnino oddal elektronsko, preko eDavkov s pomočjo Vide, virtualne davčne svetovalke, muchas dragega projekta davčne uprave (155,3 miljone SIT), ki pa bojda ni preveč koristna. Ne vem, nisem testiru.

Sta se pa letos pojavle dve fine novosti. Prva so predizpolnjeni podatki na obrazcu za odmero dohodnine, tako da je treba samo preveriti, če se podatki ujemajo z izpiskom o izplačilih, kar je super, sploh če nisi nek strokovnjak na tem področju. Druga je pa “Zahteva za namenitev dela dohodnine”, kar pomeni, da lahko 0,5% dohodnine namenimo neprofitnim organizacijam. Seznam le-teh si lahko zdownlodate.

Skratka, davki so, dohodnino je treba plačat, so nam pa vsaj malenkost olajšal jebo. Zdej grem pa izpolnt obrazec, da vidim, a se bo šlo kej na morje, al bo treba prihranke dat DURSu.

p.s. Obrazec je potrebno oddati najkasneje do 30. aprila (thnx for reminding me, Target).

Hm… včerej sem zgubil eno uro, ker sem priletel iz Londona, danes ponoči bom izgubil še eno - zaradi prehoda na poletni čas. Tole zadnjo bom kar takoj označil za bullshit. Prepričan sem, da človeštvo v trenutni fazi razvoja take umetne spremembe bioritma ne potrebuje.

Dan se poleti itak daljša, zakaj bi ga še umetno podaljševali? In kar je še bolj pereče - zakaj bi že tako kratek zimski dan še skrajšali?! Slabo stoletje nazaj, ko je družbena blaginja slonela predvsem na industriji, je bila (umetno) dodana jutranja svetloba bolj ali manj upravičena. Tovarne so začele z delom ob 7h in končale ob 3h. Kakšni pa so delavniki danes? Sam začnem službo ob 9h in končam med 6. in 7. uro. Pozimi in poleti.

Celotna ideja, na kateri sloni koncept premikanja ure, bazira na prepričanju, da se ljudje po službi premaknejo v naravo, kjer uživajo dodatne ure sončne svetlobe in tako šparajo z energijo… Pa je temu res tako? C’mon, povprečni ljubljančan po službi zavije v BTC, majhno mesto velike porabe. Tja se pripelje z avtomobilom, ki ga poganja bencin ali dizel. Zadovoljen z nakupom pretežno nepotrebnih stvari, se s tremi PVC vrečkami odpravi domov, usede pred TV in do polnoči zastruplja možgane s servirano vsebino, ki jo je Cabron omenil v prejšnjem post-u. Pred tem seveda zagrne rolete, ker ga žarki zahajajočega sonca motijo pri ogledu popolnega četrtka na POP TV.

Think about it.

Lihkar sem pogledal Viktorje na POP TVju, ki je še enkrat dokazal da najlažje producira crap. Te stvari so tako neumne, da mi je nerodno, ko jih gledam. Hm… No ja, kar me vedno znova šokira je, kako nihče v tej Sloveniji ne zna narediti eventa na nivoju, slaba scenografija, na tleh se vidijo odrske deske?!?!, kot da bi oddajali iz kakšnega vaškega kulturnega doma, cela dvorana osvetljena da lahko čekiramo kateri imenitni gostje so se prišli pokazat. Jurij Zrnec mi je OK samo v tej vlogi ga ne prenesem… Komedija na naših tleh je v analni fazi, na nivoju parodij, kjer je smešno le če kdo prdne, dobi kamen ali vrata v glavo ali pa ga kdo brcne v jajca. Bljak, hvala k… za internet, kjer že downloadam prvo sitcom serijo, da si popravim beden okus v ustih nad žlahtnostjo slovenskega humorja. Ostali prezenterji, kje jih najdejo, recimo Rado Mulej, that fucking guy can barley speak. In zakaj že lahko on podeljuje nagrado? Videosmešnice na TV3? Ja valda… In vedno si podelijo viktorje eni in isti. In kakšen moment je to, ko MTV Adria dobi nagrado za najboljšo lokalno televizijo, na oder pride Galeb in se v srbščini lepo zahvali. Kva?!? Lokalna? Televizija? Je res da sem še pred enim letom delal za njih, nič nimam proti črncem in srbom, gre mi recimo dotični Galeb dost na živce, ker model ne zna utihniti in vsak njegov stavek se začne jaz, meni,… sej me razumete. No ja, point je v tem da vem kako Adria funkcionira in vem da se po vseh slovenskih zakonih ne kvalificira za televizijo, saj ji do 30 posto lastnega programa fali 85 %. Nažalost ima tri oddaje, 4 montažerje, 1 snemalca. That’s it, to je vse kar ima produkcije. Slovenskih spotov pa ne vrti prav pogosto, ker baje ne ustrezajo zahtevam o kvaliteti. Tale spot je imel na MTV Adria high rotation, dokler se ni Srbom in Hrvatom utrgal, kaj dela slovenska narodna glasba na MTVju. Treba je samo poznati prave ljudi… Dvojna merila? Osebno ne štekam zakaj so potem dobili viktorja, za Room Raiders? My Sweet Sixteen? Zakaj?

Dalje… Da Phenomena in Katalena na playback, pa čeprav imajo celotno ozvočenje naštimano za live nastop, lahko bi jima dali vsaj mikrofone za malo bolj pristen feeling, če že fejkajo celo stvar. Edina stvar, ki mi je bila kul, je bil live moment Siddharte in Dan D. In če že ne morejo dati Jonasu Viktorja, ker ga lani ni blo na TVju, mu ga dajo za širitev blogovske kulture… Ajde, model vsaj vedno naredi kaj ekscesnega in se bo dal to ziher jutr pogledat na njegovem blogu. Heh, Luka Koper… Ne razumem te televizijske scene pri nas pa čeprav se že od srednje šole potikam po raznih televizijah, ni ene ki bi bila normalna in normalna je toliko kolikor so normalni ljudje, ki jo delajo, kar nas pripelje do presenetljivega zaključka. Nisi normalen če delaš na televiziji, kjer velja da veljaš toliko kolikor se znaš skomolčiti v ospredje, da si dovolj kimavček in se smehljaš vsakemu kekcu, ki ga je splet okoliščin in vez postavil tebi za nadrejenega. Prepovedano je biti kreativen, kreativo se načeloma na TVju ubija sorazmerno z časom, ki ga preživiš tam kot uslužbenec. Rabi se prazne lupine, ki ne razmišljajo, ki ubogajo, znajo kaj malega posneti ali zmontirati in imajo izjemno sposobnost kopirati že preverjene formate, ki prodajajo oglase med klipi. I would know, pri 23ih sem Florcu pomagal ustvariti in unleashat evforijo reality showow, ki je malce pozno udarila v naše kraje. In to samo zato, ker so tako dolgo čakali na mojstra, ki bo rešil stvar in v naše kraje skopiral licenčne reality showe. Plus to, da ni blo keša in smo Sanjskega delali z ušivo opremo, nesposobnimi ljudmi in debilnim scenaristom, ki sva ga po dveh tednih fuknila ven iz montaže, ker je hotel narediti solzav american rip off… Heh, vsi ti ljudje razen naju še vedno delajo na POPu in ‘ustvarjajo’ debilne showe, kot recimo tale, ki se je lihkar končal. POP TV nikoli ne omenja svojega prvega reality showa, le zakaj ne? Ker sva jim ‘uničila’ show, ‘odpustila’ scenarista, spremenila original format, naredila iz glavnega akterja glavnega kekca, se skregala z vsemi vodilnimi tako da so naju hoteli odpustiti par delov pred koncem. Pa revčki niso imeli nikogar, ki bi dokončal stvar. Hehe… Siguren sem da na POPu ni več službe zame. Suma sumarum, Viktorjev je konec, še ena bedna prezentacija naše bedne scene. Komaj čakam da naredim kakšno ‘dostojno’ stvar, se vsedem v dvorano z vsemi temi lepimi ljudmi in vam pomaham v kamero…

Včeraj sem v londonskem Trocaderu uspel ujeti late show muvija 300, enega najbolj pričakovanih holivudskih blockbusterjev, posnetega skoraj izključno na blue screen. Vtisi… kaj pa vem… Dejansko nad pričakovanji. Film zgleda fantastično in teče bolj ali manj gladko… Če povzamem komentar iz Rotten Tomatoes: 300 is a movie blood-drunk on its own artful excess. Guys of all ages and sexes won’t be able to resist it.

Seveda je treba na celo zadevo gledat kot na pravljico in ne kot na slab zgodovinski rimejk določenega momenta v človeški zgodovini. Kot zanimivost naj še povem, da so povsod okoli mene sedeli modeli z bližnje-vzhodnim poreklom. Za boljši overall effect sem jih - morda napak -, označil za Irance (današnje Perzijce).

I felt outnumbered…